Tako prihajamo k vam na krožnik
Brežice
Združenje za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine je včeraj pri Osnovni šoli Brežice organiziralo že deveti ekopraznik z ekotržnico.
Zvone Černelič, Mileva Kralj Buzeti in brežiški župan Ivan Molan. (Foto: M. L.)
Učenci osnovne šole Artiče pod mentorstvom Natalije Vahčič (levo) so na stojnici delili semena iz lastne pridelave v šoli.(Foto: M. L.)
Učenci osnovne šole Brežice so z nastopom pospremili ekopraznik. (Foto: M. L.)
Zbrane je v imenu prireditelja pozdravil Zvone Černelič, glavni organizator tega brežiškega dogodka. "Z ekopraznikom želimo spodbuditi prebivalce, da bi posegali po ekološki hrani in kmete, da bi se odločali za ekološko pridelavo. Naša hrana ni samo pridelana v domačem okolju, ampak je zdrava, ker je brez kemičnih primesi," je rekel Černelič. Ekopraznik pripravljajo po njegovih besedah pri osnovni šoli, da bi s tem seznanili otroke z ekološko pridelavo in preko njih ozaveščali tudi odrasle.
Na tržnici se je poleg ponudnikov ekoloških pridelkov in izdelkov predstavila tudi osnovna šola Artiče s svojo pridelavo semen. Učenci so prišli v spremstvu učiteljice Natalije Vahčič, mentorice krožka Šolski eko vrt.
Zbrane sta pozdravila tudi pomočnica ravnateljice Osnovne šole Brežice Mileva Kralj Buzeti in brežiški župan Ivan Molan. Kralj Buzetijeva je pohvalila organizatorja za pripravo ekopraznika, na katerem lahko otroci spoznavajo pridelavo hrane. Molan pa je dejal, da občina podpira dogodke, kot je ekopraznik, ter spodbuja lokalno in ekološko pridelavo in predelavo s poudarkom na avtohtonih vrstah. Tako letos v proračunu namenja denar za podporo pišečki marelici in rumenemu plavcu, ajdovemu kolaču in krškopoljskemu prašiču. Lokalno pridelavo lahko povežejo tudi s turizmom, ki mu občina namenja pomembno mesto v svojih razvojnih načrtih. Župan je še dejal, da osnovne šole in vrtec lahko po zakonu naročajo lokalno pridelano hrano brez razpisa, in sicer petino vseh živil, ki jih kupijo.
Tudi letošnji praznik so z glasbeno plesnim nastopom pospremili učenci Osnovne šole Brežice.
M. L.
DL: Očitki osebnim svetovanjem - Denar gre za to, da delajo kljukice
V Združenju ZEK DPBK ugotavljamo, da izjava g. Vrtina v članku, ki ga v celoti objavljamo, ne drži povsem, kot pravi, citiram "Kmetijski svetovalci ne izpolnjujejo ali preverjajo evidenc na kmetijskem gospodarstvu, je pa 11. točka namenjena svetovanju o tem, zato da kmetijsko gospodarstvo prostovoljno, če želi, svetovalcu na vpogled svoje evidence in drugo dokumentacijo,« konec citata, saj kot že v vabilu piše, da v kolikor ne boste uporabili storitve svetovanja, se vam v skladu s Katalogom kršitev, zavrnitev in ukinitev plačil, znesek plačila za ukrep EK zniža za 100%., kar pomeni, da plačil za ukrep ekološko kmetovanje kmet ne dobi, v kolikor zavrne obvezno individualno svetovanje.
Svetovanje vključuje tudi pregled vse dokumentacije, ki je navedena v vabilu, nikjer pa ne piše, da lahko kmet prostovoljno svetovalcu da na vpogled svoje evidence in drugo dokumentacijo.
Na KGZS so maja 2017 ugotovil, da v Sloveniji potrebujemo glede na število ekoloških kmetij v Sloveniji 18 ekoloških svetovalcev. V dvajsetih letih delovanja ekološkega kmetijstva v Sloveniji imamo še vedno samo tri (3)svetovalce za ekološko kmetovanje, zato se nam zdi nesmiselno svetovanje v obliki, kot se je izvajal na podlagi OBVEZNEGA INDIVIDUALNEGA SVETOVANJA IN TO S SVETOVALCI, KI NIMAJO USTREZNIH ZNANJ S PODROČJA EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA.
V kolikor država ne bo poskrbela za ustrezno usposobljene svetovalcev za ekološke kmetovanje, ne moremo pričakovati, da se bo v Sloveniji ekološko kmetijstvo bolj hitro razvijalo. Domače ekološke hrane ne bo dovolj, potrošniki bodo posegali po uvoženi ekološki hrani.
Na posvetu "Ekološko kmetijstvo za bolj zdravo življenje" februarja 2018 v DS smo ekološki kmetje jasno povedali, kaj potrebujemo za hitrejši razvoj ekološkega kmetijstva. To je znanje, promocija, sodelovanje vseh državnih inštitucij, ki urejajo to področje (MKGP, KGZS, fakultete.....). Kmetije se bodo hitreje odločali za ekološko kmetovanje, v kolikor bodo začutili tudi moralno podporo države, kako pomemben je razvoj te specifične panoge.
V kolikor pa bo še naprej tak večinski odklonilni odnos svetovalcev in politikov do ekološkega kmetijstva, potem napredka ne bo.
Zatorej smo mnenja, da so taka obvezna individualna svetovanja za EK le metanje "peska v oči" kmetom, češ, saj smo vam svetovali in potrata denarja, ki nima pozitivnega učinka.
V nadaljevanju članek, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu.
13. ekopraznik v Novem mestu
https://www.dolenjskilist.si/
Po ekološkem segamo šele, ko zbolimo?
V regijskem združenju okrog 140 članov – Največ ekoloških kmetij je v Posavju, največ ekokmetov se ukvarja z živinorejo – Zanimanje tudi med potrošniki narašča – Pomembna je promocija
Ekskurzija ekoloških kmetov v Nemčijo (1.del)
Združenje ekoloških kmetov Dolenjske Posavja in Bele krajine vsako leto organizira dve strokovni ekskurziji za svoje člane: eno v tujino in eno po Sloveniji. Tokrat smo se odločili, da obiščemo Nemčijo.
Ekskurzija ekoloških kmetov v Nemčijo (2. del)
Ob Bodenskem jezeru smo obiskali biodinamično kmetijo Rendgoldshausen v velikosti 180 ha, kjer po biodinamični metodi kmetujejo od leta 1932.
Kmetija je v lasti zasebne fundacije, ki jo vodi pet družin, ukvarjajo pa se z živinorejo, zelenjadarstvom, poljedelstvom in sadjarstvom. Vseh pet družin se redno srečuje na sestankih, kjer preverjajo in načrtujejo kmetijsko proizvodnjo.
Dve družini skrbita za poljedelstvo, ena za vrtnarstvo, ena za prodajo in ena za razmnoževanje semen po biodinamični metodi Demeter. Imajo zelo dobro razdelano pridelavo, predelavo in predvsem prodajo.
Ekološko zelenjadarstvo v Švici - Domača živila imajo prednost
Ekološko kmetovanje je posebna oblika kmetijske pridelave, ki poudarja gospodarjenje v sožitju z naravo. Interese ekokmetov na našem območju zastopa Združenje za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine, ki povezuje okrog 140 članov, lani so pridobili tudi status društva, ki deluje v javnem interesu.
V združenju si prizadevajo promovirati ekološko pridelano hrano, pripoveduje predsednica Marija Marinček. »Tudi ekološki kmetje se premalo zavedajo, kaj je ekološko, ki mora nositi ustrezen certifikat. Treba je ločiti med domačim in ekološkim,« poudarja, saj pri ekološkem kmetovanju ni dovolj, da je pridelano doma, temveč kmetje ne smejo uporabljati ne pesticidov in umetnih gnojil ne gensko spremenjenih organizmov (GSO),( tudi gnojnica je med drugim prepovedana TO BI JAZ SPUSTILA, KER GNOJNICA JE SICER DOVOLJENA, A MORA BITI DOVOLJ RAZREČENA IN VEČKRAT PREMEŠANA - ZA TO MORA BITI DOKAJ ZAHTEVNA STROKOVNA RAZLAGA.), saj rodovitnost tal ohranjajo z uporabo humusa in organskih gnojil, vse sestavine pri predelani hrani pa morajo biti prav tako ekološke. Nadzor nad tovrstnim kmetovanjem je zelo strog, dodaja, predvsem nad vodenjem ustreznih evidenc, kjer ima največ ekoloških kmetij lahko težave.
Tukajšnje združenje je z delovanjem začelo leta 1999 in od takrat je zanimanje za ekološko kmetovanje naraslo, pravi Marinčkova. V regiji je ekološko kmetijstvo najbolj razvito v Posavju, po številu ekoloških kmetij nekoliko zaostaja le Dolenjska, a je kljub temu jugovzhodna regija po razvitosti tovrstnega kmetijstva primerljiva z ostalimi deli Slovenije. Največjo ovira ekološkim kmetom predstavlja prav administracija oz. strogo vodenje evidenc, pomembne pa so tudi ustrezne državne spodbude, saj se je denimo lani okrog 250 kmetij v Sloveniji odločilo za opustitev ekološkega kmetovanja, ko so se z novim programom za razvoj podeželja nekatere subvencije bistveno zmanjšale. Treba se je namreč zavedati, da tovrstno kmetovanje zahteva bistveno več časa, razlaga Marinčkova.
Zanimanje za ekološke pridelke pa narašča tudi med potrošniki, največ po njih posegajo mlade družine, v katerih so starši še posebej pozorni na hrano, ki jo pripravljajo za svoje otroke. Tudi starejši pogosto posegajo po tovrstni hrani, čeprav je ekološko pridelana nekoliko dražja, a ima v sebi več hranil, še poudarja Marinčkova.
V združenju sicer delujejo štiri sekcije: za meso, poljedelstvo in zelenjadarstvo, sadjarstvo ter vinogradništvo. »V zadnjih dveh letih smo se v združenju ukvarjali predvsem z zelenjadarstvom, saj je na tem področju samooskrba pri nas zelo nizka. Letos smo se odločili, da bomo med ekološkimi kmetijami bolj promovirali še živinorejo in poljedelstvo, hkrati si želimo s pomočjo tukajšnjih občin povečati sodelovanje s šolami, vrtci in drugimi javnimi ustanovami,« pripoveduje Marinčkova, saj si želijo pripraviti izobraževanje za zaposlene, ki so v javnih ustanovah zadolženi za prehrano, ter jim predstaviti pomen in način priprave ekoloških pridelkov.
Kot še pravi Marinčkova, si tudi sicer želijo, da bi se več kmetov odločalo za ekološko kmetovanje in da bi več potrošnikov posegalo po tovrstni hrani. »Naš glavni cilj je, da bi se ljudje zavedali, kaj je zdravje, ne da bi segali po ekološki hrani potem, ko že zbolijo. Gre za zavest, kaj daš na krožnik sebi, svojim otrokom in vsem ostalim,« še meni Marinčkova.
Ekološko zelenjadarstvo v Švici - Domača živila imajo prednost
Ekološko kmetovanje je posebna oblika kmetijske pridelave, ki poudarja gospodarjenje v sožitju z naravo. Interese ekokmetov na našem območju zastopa Združenje za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine, ki povezuje okrog 140 članov, lani so pridobili tudi status društva, ki deluje v javnem interesu.
V združenju si prizadevajo promovirati ekološko pridelano hrano, pripoveduje predsednica Marija Marinček. »Tudi ekološki kmetje se premalo zavedajo, kaj je ekološko, ki mora nositi ustrezen certifikat. Treba je ločiti med domačim in ekološkim,« poudarja, saj pri ekološkem kmetovanju ni dovolj, da je pridelano doma, temveč kmetje ne smejo uporabljati ne pesticidov in umetnih gnojil ne gensko spremenjenih organizmov (GSO),( tudi gnojnica je med drugim prepovedana TO BI JAZ SPUSTILA, KER GNOJNICA JE SICER DOVOLJENA, A MORA BITI DOVOLJ RAZREČENA IN VEČKRAT PREMEŠANA - ZA TO MORA BITI DOKAJ ZAHTEVNA STROKOVNA RAZLAGA.), saj rodovitnost tal ohranjajo z uporabo humusa in organskih gnojil, vse sestavine pri predelani hrani pa morajo biti prav tako ekološke. Nadzor nad tovrstnim kmetovanjem je zelo strog, dodaja, predvsem nad vodenjem ustreznih evidenc, kjer ima največ ekoloških kmetij lahko težave.
Tukajšnje združenje je z delovanjem začelo leta 1999 in od takrat je zanimanje za ekološko kmetovanje naraslo, pravi Marinčkova. V regiji je ekološko kmetijstvo najbolj razvito v Posavju, po številu ekoloških kmetij nekoliko zaostaja le Dolenjska, a je kljub temu jugovzhodna regija po razvitosti tovrstnega kmetijstva primerljiva z ostalimi deli Slovenije. Največjo ovira ekološkim kmetom predstavlja prav administracija oz. strogo vodenje evidenc, pomembne pa so tudi ustrezne državne spodbude, saj se je denimo lani okrog 250 kmetij v Sloveniji odločilo za opustitev ekološkega kmetovanja, ko so se z novim programom za razvoj podeželja nekatere subvencije bistveno zmanjšale. Treba se je namreč zavedati, da tovrstno kmetovanje zahteva bistveno več časa, razlaga Marinčkova.
Zanimanje za ekološke pridelke pa narašča tudi med potrošniki, največ po njih posegajo mlade družine, v katerih so starši še posebej pozorni na hrano, ki jo pripravljajo za svoje otroke. Tudi starejši pogosto posegajo po tovrstni hrani, čeprav je ekološko pridelana nekoliko dražja, a ima v sebi več hranil, še poudarja Marinčkova.
V združenju sicer delujejo štiri sekcije: za meso, poljedelstvo in zelenjadarstvo, sadjarstvo ter vinogradništvo. »V zadnjih dveh letih smo se v združenju ukvarjali predvsem z zelenjadarstvom, saj je na tem področju samooskrba pri nas zelo nizka. Letos smo se odločili, da bomo med ekološkimi kmetijami bolj promovirali še živinorejo in poljedelstvo, hkrati si želimo s pomočjo tukajšnjih občin povečati sodelovanje s šolami, vrtci in drugimi javnimi ustanovami,« pripoveduje Marinčkova, saj si želijo pripraviti izobraževanje za zaposlene, ki so v javnih ustanovah zadolženi za prehrano, ter jim predstaviti pomen in način priprave ekoloških pridelkov.
Kot še pravi Marinčkova, si tudi sicer želijo, da bi se več kmetov odločalo za ekološko kmetovanje in da bi več potrošnikov posegalo po tovrstni hrani. »Naš glavni cilj je, da bi se ljudje zavedali, kaj je zdravje, ne da bi segali po ekološki hrani potem, ko že zbolijo. Gre za zavest, kaj daš na krožnik sebi, svojim otrokom in vsem ostalim,« še meni Marinčkova.