Združenje ekoloških kmetov Dolenjske Posavja in Bele krajine vsako leto organizira dve strokovni ekskurziji za svoje člane: eno v tujino in eno po Sloveniji. Tokrat smo se odločili, da obiščemo Nemčijo.
Naša pot se je začela 25. junija zgodaj zjutraj proti nemško-francoski meji ob reki Ren v kraj Schwanau. Tu po biodinamični metodi, kjer se upošteva ritem planetov in Lune po posebnem biodinamičnem koledarju, od leta 1970 kmetuje Fredrich Wenz. Sedaj z delom na kmetiji nadaljuje njegov sin.
Je čisti poljedelec; na na njegovi kmetiji ni živali, razen 10 ton živih organizmov na hektar (predvsem deževnikov, dolgih 20 cm in več), kar je enako 20 glav živine na hektar. Tako doseže 400 kg dušika na hektar. Uporablja izključno biodinamične pripravke: gnoj iz roga, kremen iz roga, gnoj po Marii Thun itn.. Preparati so pripravljeni v posebnem mešalcu, po hektarju pa razporedi 40 litrov pripravka. Obdeluje 35 hektajev različnih tipov zemlje.
Svoje njive obdeluje samo nekaj cm globoko s posebnim strojem Eco-Dyn, ki ga razvija že več kot 40 let. Nanj lahko namesti različne širine nožev (5 – 36 cm), s katerimi zrahlja zgornji del prsti. Stroj združuje plug, brano, okopalnik, valjar s posebnimi noži, 3 ali 4 sejalnice in še kaj. Z enim potegom v pol ure z 8 l nafte obdela 1 hektar in poseje 3 ali 4 kulture (bela detelja, ajda, sončnice, ipd.). Do spravila pridelka porabi 30 litrov nafte na hektar. Stroj bo letos poleti serijsko izdelan v Švici in ga bo mogoče naročiti.
Valjanje ima pred muljčanjem to prednost, da porabi veliko manj energije in ne prihaja do gnitja rastlinskih ostankov, kar za zemljo ni dobro. Ker ne uporablja pluga, tudi ne shranjuje semen plevela, ki so v zemlji kaljiva 30 ali več let. Za razliko od semen kulturnih rastlin, ki kalijo v temi, semena plevela kalijo na svetlobi.
Primer: Zgodaj jeseni poseje rž, ki jo v času cvetenja s posebnim valjarjem z noži povalja oziroma seseka in hkrati direktno v ta muljč seje belo deteljo, sončnice, ajdo, ipd. S tem postopkom naredi zastirko, ki preprečuje rast plevela, zadržuje vlago in deževnikom omogoča proizvajanje organske snovi. Najprej požanje sončnice, čez en mesec pa še ajdo. Spravilo takega pridelka poimenuje “dvonadstropna žetev”. Ostanke požetih rastlin pusti čez zimo na njivi, spomladi pa v te ostanke direktno seje nove kulture.
Zemljo obdeluje plitvo, da lahko deževniki opravljajo svoje delo tam, kjer so rastlinski ostanki. Deževniki potrebujejo čvrst rov tik pod povrhnjico, da lahko ostanke zvlečejo v rove in jih predelane vračajo nazaj. Če bi obdeloval zemljo pregloboko, bi se deževniki spustili pod nivo obdelovalne zemlje, kjer bi vegetirali. Skozi rove se zemlja zrači, po katerih še zlahka prodirajo korenine kulturnih rastlin.
Njegova zemlja je kot spužva, ki lahko sprejme več kot 150 l/m². Zaradi zračnosti zemlje na njegovih njivah voda nikoli ne zastaja in je tudi ne prizadane suša.
Bistvo njegovega kmetovanja je: “Zemlja je mati življenja, katero moramo skrbno čuvati.”
Z nami je bilo tudi nekaj neekoloških kmetov in različnih strokovnjakov, ki so bili nad kmetovanjem g. Wenza navdušeni. Tak način kmetovanja je tudi najbolj skeptičnemu zamajal temelje.
Po 6-urnem ogledu kmetije smo se odpravili na počitek preko Rena v Francijo, kjer so nekateri doživeli nočno življenje Strasbourga. Naslednje jutro smo pot nadaljevali proti Bodenskemu jezeru ob nemško-švicarsko-italijanski meji, kjer smo si ogledali dve ogromni biodinamični posestvi, o katerih boste več izvedeli v prihodnji številki.
Predsednik združenja za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine
Zvone Černelič
